Hrvatski-Njemački rječnik. 2014.
krznén — a o prid. (ẹ̑) ki je iz krzna: jopič s krznenim ovratnikom; krznene rokavice / nosila je dragocen krznen plašč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóa — e ž (ọ̑) 1. zelo velika nestrupena tropska kača; udav: napadla ga je ogromna boa 2. velik ženski krznen ovratnik, ki ni prišit: okrog vratu si je ovila soboljo boo / boa iz ptičjih peres … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kôžuh — úha m (ó ú) 1. koža živali z gostejšo, daljšo dlako: žival je imela črn kožuh; kožuh medveda / pozimi ima lisica gost kožuh gosto dlako // ta koža za predelovanje v krzno: prodajati, zbirati kožuhe / predelovanje kožuhov 2. vrhnje oblačilo iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kožúhast — a o prid. (ú) nanašajoč se na kožuh: kožuhaste živali / kožuhast ovratnik kožuhovinast, krznen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múf — a m (ȗ) valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna, rokovnik: dati, vtakniti roke v muf; držati roke v mufu; krznen muf … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obròb — in obrób óba m (ȍ ọ; ọ̑) redko obrobek: obrob na očalih / krznen obrob / grmičast obrob gozda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovrátnik — a m (ȃ) 1. del obleke, srajce ob vratu, navadno za okras: prišiti, privihati, zapeti ovratnik; čipkast, krznen ovratnik; okrogel, širok, štrleč ovratnik; ovratnik suknjiča; bluza brez ovratnika / bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik // kar je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plášč — a m (á) 1. vrhnje oblačilo, ki sega navadno do kolen in se spredaj zapenja: obleči, sleči plašč; podaljšati plašč; raztrgati plašč; krznen, volnen plašč; moder, siv plašč; podložen plašč; plašč iz balonske svile; plašč s kapuco; razprodaja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
